Aktualno

(24.2.2020)

Minuli teden so v Artičah potekali Sadjarski dnevi Posavja, lahko rečemo otvoritveni strokovni dogodek nove sadjarske  sezone. Že iz objavljenega programa smo lahko ugotovili, da so teme aktualne, zanimive, predavatelji pa strokovni kot že v mnogih minulih letih. Želim poudariti, da nikakor nimam namena ocenjevati strokovnosti predavanj, saj stroka kot taka ni moja glavna domena. Ravno tako na dogodku nisem bil osebno prisoten, saj nisem sadjar pridelovalec. Kot že leta zelo aktiven v sadjarstvu pa sem se navadil, da vsebino sadjarskih dogodkov povzemam predvsem po komentarjih drugih udeležencev. Zato s komentarji po slišanem tvegam, da bo kaka misel tudi neumno izpadla, a se tveganja ne bojim, saj je vse napisano z dobrim namenom.

 

Naj začnem kar s vprašanjem, kajti sam ne najdem logičnega odgovora, zakaj je ob tako strokovno bogatih predavanjih po mnogih letih stanje v našem sadjarstvu vedno slabše? Marsikdo bi dejal, da imamo zadnja leta zelo kruto naravo s spomladanskimi  pozebami in sušnimi leti. Res je, a kaj, ko imajo taka leta tudi v mnogih drugih državah, kjer pa sadjarstvo vseeno napreduje. Večkrat slišani razlog je, da so krivi trgovci. A po lastnem vedenju so povsod približno enaki. Našim pridelovalcem neukosti tudi ne moremo pripisovati, prej obratno. Lahko ugotovimo, da imamo nadpovprečno pridne in iznajdljive pridelovalce.

 

V zadnjih dneh sem do podobne nelogičnosti prihajal tudi med vožnjo po naših cestah. Veliko šoferjev je vozilo tako nemogoče, da kar ne najdem izraza, ki bi bil še dovolj kulturen …; hkrati pa so po radiu ves čas predvajali obvestila o radarjih. Kar ne gre skupaj. Spraševal sem se, zakaj se stanje na cestah ne spremeni na bolje in prišel do možnega odgovora, da za to ni pravega interesa. Namreč, spomnimo se policijske stavke, ko policisti niso izrekali kazni za prometne prekrške. Povedali, da je v kratkem času (morda en mesec?) proračun ostal brez treh milijonov evrov. Človeku vzame dih … Neposreden zaključek, “normalni” šoferji pomenijo ogromno izgubo denarja, policisti pa bi lahko namesto “inkasantstva” začeti opravljati svoje poslanstvo, kakor si to jaz predstavljam.

 

Samo po sebi se vsili vprašanje, komu je v interesu tako slabo stanje v našem sadjarstvu? Nekomu zagotovo. Še ena cvetka zasluži nekaj pozornosti. Eden od predavateljev je naredil zaključek, da se jablan, kot naše glavne sadne vrste, več ne splača pridelovati, ampak je bolj smiselna pridelava drugih sadnih vrst … Ob tem in sliki, kakršno dajejo naša jabolka na policah trgovin, sem se spomnil na že zelo staro šalo,  ko je lastnik bordela želel rešitve, saj strank več ni bilo. Lotil se je celovite prenove. Novih tapet na zidovih, nato zaves na oknih, zamenjal je celo postelje, a bordel je vseeno drvel proti propadu. Ne vem, če se je njemu posvetilo ali mu je kdo povedal ali pa je moral propasti -  a menjati je moral ženske, tiste, ki so delale posel, nato pa se je poslovanje popravilo. Podobnost med našim sadjarstvom in bordelom je zgolj slučajna.

 

Ne samo v Artičah, zadnje čase se zelo pogosto in intenzivno govori o nujnosti OP - organizacij pridelovalcev. Upam si zatrditi, da v teh razmerah, izhodiščih in odnosih, ki veljajo v slovenskem sadjarstvu, pomeni OP velik korak nazaj. Prav bi bilo, če bi se akterji zavedali, da poleg odgovornosti, ki jo določa naša zakonodaja, obstaja vsaj še odgovornost do družbe, do potrošnika, odgovornost do sočloveka, moralna in etična odgovornost, kar vse določa civiliziranega človeka. In ker se med ljudmi še vedno pojavlja hipotetično vprašanje, če bog obstaja ali ne, potem obstaja tudi hipotetična božja kazen. Zagovorniki božje kazni pa tudi pravijo, da bog vse vidi, bog vse ve, greh se delati ne sme. Velja pa tudi staro reklo, da si vsak človek sam s svojimi dejanji določa svoje življenje. Bralcem in njihovi domišljiji prepuščam, da poiščejo odgovore na odprta vprašanja, z moje strani pa o tem kaj več še v prihodnje. Saj za odgovore zadošča tudi logično razmišljanje ...

 

Za optimističen zaključek: zelo me veseli, da so še vedno posamezni sadjarji, ki imajo odlična jabolka, ki jih sami tudi dovolj dobro prodajajo, da si zagotavljajo svoj razvoj in dostojno življenje. To so posamezniki, ki se že leta zanašajo na sebe pri delu in prodaji. Tisti pa, ki so svoje sadje zaupali velikim hladilnicam, se borijo za preživetje. Kar zopet odpira vprašanje, kaj je tu narobe, saj je pred leti država izdatno finančno podprla izgradnjo lokalnih centralnih hladilnic ravno s tem namenom, da bi kmetom z njihovim koriščenjem  šlo bolje. Sedaj jim gre pa slabše.

Srečno do naslednjih novic.
 

Peter Jankovič

Nekaj dejstev in resnic o sorti topaz

(januar, 2020)

Sadjarji,

 

sorta topaz je v zadnjih letih pri potrošnikih ena najbolj priljubljenih sort jabolk. Kupci jo imajo radi zaradi prijetno kislega okusa, ki velikokrat spominja na poln okus starih domačih sort jablan, ki so rasle po travnikih.

 

Ob zavedanju, da gre za na škrlup odporno sorto, je to pri potrošnikih še dodaten razlog za nakup, saj tako vedo, da je bilo potrebnega manj škropljenja s pesticidi, ki jih seveda ozaveščeni potrošniki ne marajo. Glavne zasluge, da je topaz pred leti prišel v Slovenijo in dobil mesto, ki ga ima danes, gredo sadjarskemu entuziastu Koršič Toniju, ki je že pred mnogimi leti s Sadjarsko zadrugo Posavja pridobil licenco za sorto, poskrbel za prve sadike in obširno predstavitev sorte potrošnikom. Ima pa sorta tudi svoje težave, ki jih čutijo predvsem pridelovalci.

 

Topaz je namreč ena najbolj občutljivih sort jablan na koreninske bolezni. Predvsem na fitoftoro, pa tudi jablanov rak ji ni tuj. Občutljivost je tako velika, da sorto v sadjarsko razvitih deželah sadijo samo v omejenem obsegu. Težave se da zmanjšati s sajenjem sadik, cepljenih na posredovalko - običajno je to zlati delišes, ki je precej odporen na omenjene bolezni.

 

Na pojav koreninskih bolezni veliko vpliva tudi izbor rastišča, priprava zemlje, vlažnost v tleh, mehanska obdelava tal in še več dejavnikov. To so znana dejstva, ki jih pozna tudi naša stroka, zato je nenavadno, da mnogi po terenu zagovarjajo teze, da so bolezni prišle z okuženimi sadikami iz uvoza.

Potem za podkrepitev svojih izjav naredijo še analizo v laboratoriju, s katero ugotovijo prisotnost bolezni, ob tem pa zanemarijo, da so sadike že vsaj eno ali celo več let rasle v sadovnjaku, kjer so bolezenske klice vedno prisotne. Zato so takšne izjave, blago rečeno, strokovno nevzdržne, ob izpostavljanju uvoznika, države porekla, z namigovanjem na razlog okužbe pa je to poslovno škodljivo in nekorektno. Upravičeno se lahko vprašamo o razlogih za takšna postopanja. Hvaležni bomo stroki, če bo s svojim delom pripomogla k zmanjševanju in omejevanju bolezni, ki se jih očitno ne da v celoti preprečiti pri tako občutljivi sorti.

 

K sreči te težave odtehtajo nekaj višje cene na trgu, ki jih priznava tudi slovenski potrošnik. Dejstev se zavedamo tudi pri Rossad d. o. o., zato sadike nabavljamo samo pri preverjenih in profesionalnih drevesnicah, ki zdravju in kakovosti sadik posvečajo veliko pozornost. Samo kakovostna sadika bo ob primerni oskrbi dajala dobre pridelke, s katerimi bo sadjar pokrival svojo investicijo in stroške. Seveda je tu še prodajalec, ki jabolka dobavlja trgovcem. Na tej poti pa se žal matematika in logika podrejo. A o tem več kdaj v prihodnje.

Čas sadnih sadik                                                                      

(januar, 2020)

Spoštovani pridelovalci!

 

Vremenske razmere so takšne, da lahko pričakujemo zgodnejšo pomlad kot običajno. To pa bo imelo vsaj dve konkretni posledici:

 

1. Nevarnost spomladanskih pozeb

O zaščiti pred pozebo je bilo že veliko napisanega in povedanega. Hitro izvedljiva in že dobro  v praksi preizkušena možnost so protipozebne sveče in  protipozebni grelniki. Več o tem si lahko preberete na http://sad.si. Seveda so zaloge omejene, lahko pa si potrebne količine zagotovite s prednaročilom pri Rossad d. o. o.

 

2. Zgodnejše sajenje novih nasadov in podsajevanje praznih mest v obstoječih nasadih

Pri Rossad d. o. o. bomo kot minula leta uvažali različne sadne sadike, le da letos bolj zgodaj. Nekaj uvozov jablan in hrušk imamo že pripravljenih.  Sadike za potrebe podsajevanja  so ponavadi dražje, saj je zaradi manjših količin premosorazmerni strošek prevoza višji. S pravočasnim naročilom se le-tega zmanjša, saj lahko tako sadike priključimo obstoječemu večjemu naročilu, kar strošek prevoza v ceni sadike zmanjša in posledično tudi končno ceno sadike. Letos je že gotovo, da bomo uvažali sadike iz Belgije, od koder prihaja zgodnja odlična sorta zari in nekaj zanimivih novih klonov elstarja.

Več informacij o opori za sadike pa si lahko preberete http:/sad.si/bambusove-palice.html

 

Opozoriti želim še na red topaz in standardni topaz, oba cepljena na posredovalki, kakor tudi red idared. Te sorte so bile vedno težje dobavljive, seveda pa so dobavljivi tudi novejši kloni raznih drugih sort. Tako je tudi podsajevanje možnost, da v svojem nasadu preizkusite novosti in se boste morda ob večji obnovi lažje odločali o sortimentu. Poleg jablan so seveda na razpolago tudi sadike hrušk, sortne klasike viljamovk na posredovalki in konferansa ter drugih sadnih vrst.

Za več informacij kontaktirajte Rossad d. o. o.

Mail: info@sad.si in komerciala@sad.si; telefon: 07 49 05 475, 040 710 189.

 

Kot povsod tudi tu velja, da hitrejši klic omogoča večji izbor in boljše pogoje.

 

Naslednjič pa o prihajajočih novostih.

 

Rossad d. o. o.