Založništvo
| |
Por - zanimiva vrtnina tudi v ekološkem kmetijstvu
Por je vrtnina, ki jo pogosto zanemarjamo in ne sodi med najpogosteje pridelovane rastline v pridelavi zelenjave. Pa vendar je lahko zelo zanimiva vrtnina, ki ji do živega ne more priti noben drug škodljivec, razen čebulne muhe in porove zavrtalke. Ravno s tem škodljivcem se je bilo do letošnjega leta zelo težko boriti, saj proti njemu v Sloveniji ni registriran nobeno kemično sredstvo za varstvo rastlin. Ker pa se ličinke hitro zavrtajo v samo rastlino, seveda ekološki pripravki sploh ne pridejo v poštev, saj so ličinke pred njimi v sami rastlini dobro zavarovane. Z novimi, biotič-nimi načini varstva rastlin pa si lahko zdaj pomagamo tako na vrtu kakor v ekološki pridelavi pora na večjih površinah.
Zakaj je por zanimiv?
Rastlina ne zahteva veliko nege tekom vegetacije. Sadimo ga vse od zgodnje pomladi do sredine julija. Ko doseže tehnološko zrelost, ga lahko kar na njivi skladiščimo dolgo v jesen. Od kultivarja (sorte oz. hibrida) je odvisno, ali bo na njivi tudi prezimil. Poletni kultivarji so običajno zelo visoki, imajo tanko a visoko obeljeno lažno steblo. Prezimni pa so čokati, nižji, listje imajo temno zelene ali sive barve. Prezimni por ostane na njivi brez težav do pomladi in je običajno ena izmed prvih vrtnin, ki jih lahko tržimo.
Por sodi v rod čebulnic - lilijevk - in ima, tako kot vsi člani te družine, veliko koristnih snovi. Za prehrano uporabljamo lažno steblo, vendar je predvsem pri mlajših rastlinah užitna cela rastlina, z listi vred. Deluje ugodno na črevesje, srce in pljuča, pri tem pa ne draži želodca, tako kakor njegova dva, nekoliko ostrejša sorodnika. Res pa je, da temu primerno vsebuje nekoliko manj koristnih sestavin. Prav pride prav vsem tistim, ki so poleti radi na prostem. Pri vbodih žuželk le-te premažemo s porovim sokom, na rane lahko damo umit porov list. Skratka, por je prva pomoč na sami njivi.
Zanimiv je torej tako iz stališča pridelave kakor iz stališča prehrane. Prepričana sem, da ga je posebej v ekološki pridelavi pri nas premalo.
Pridelava pora
Por lahko pridelujemo z direktno setvijo ali preko sadik. Ker je v ekološki pridelavi eden izmed večjih težav tudi plevel, je pridelava preko sadik veliko primernejša. Za sajenje zgodaj spomladi pripravimo njivo že v jeseni, por pa lahko gojimo tudi kod naknadno vrtnino po solati ali celo po zgodnjem krompirju.
Zemljo pred presajanjem dobro pripravimo, saj ima por plitve korenine in potrebuje fino pripravljeno zgornjo plast njive. Je tudi edina čebulnica, ki prenese gnojenje z organskimi gnojili. Najboljše gnojilo je kompost, narejen na kmetiji. V primeru s hranili primerno založenih tal (fosfor, kalij C razred) ga potrebujete 30 m3/ha oz. 3 m3 /10 arov. Če uporabljate gnoj domačih živali, je seveda odvisno od vrste gnoja, vendar je nujno, da je gnoj res dobro preperel, še bolje pa je, da je kompostiran.
Proti plevelom se borimo na dva načina. Lahko se odločite za uporabo folije, por na grebenih s folijo dobro uspeva. Pri tem pa boste izgubili eno možnost boja proti čebulni muhi in porovi zavrtalki - to je osipanje rastlin. Drugi način pa je, da njivo pripravite že tri tedne pred nameravanim presajanjem sadik in jo potem dvakrat prečešete, preden presajate sadike. Namesto česanja priporočam, da se tudi v Sloveniji pričnejo uporabljati strojni priključki za ožiganje, ki so se ravno v primeru predčasno pripravljene površine zelo dobro izkazali. Čebulnice se ne razraščajo, zato je strojno okopavanje možno skoraj do spravila pridelka. V ta namen sadimo por nekoliko bolj narazen - 40 ali celo 50 cm med vrstami. Tako bo tudi dovolj zemlje za osutje rastlin. V vrsti naj bodo rastline 15 cm narazen.
Vzgoja sadik
Sadik ni pretirano težko vzgojiti, saj se danes substrati, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, že veliko lažje dobijo. Naj vas spomnim, v ekološki pridelavi se lahko uporabljajo samo substrati brez šote. Sadike, vzgojene s koreninsko grudo, so bolj odporne in lažje prenašajo vse stresne situacije. Zato puljene sadike ne pridejo več v poštev, čeprav je z njimi manj dela. Izberemo multiplošče z 240 luknjami in več. V vsako odprtino posejemo eno semenko. Por kali relativno dolgo, tudi do 20 dni. Začetna rast komaj vzniklih rastlin je počasna. Tudi setvenice oz. multiplošče v podrtih rastlinjakih ali na prostem lahko spomladi napade čebulna muha. Prti njej imamo zdaj v Sloveniji tudi naraven - biotičen pripravek - entomopatogene ogorčice, ki jih bom predstavila kasneje. Nekje v času cvetenja višenj je posevek ali setvene plošče smiselno tretirati s tem pripravkom.
Za vznik potrebuje seme najmanj 7 0C, kasneje pa sadike vzgajamo pri temperaturi okoli 15 0C, kar pomeni, da rastlinjaka ni potrebno ogrevati. Zelo kmalu spomladi lahko sadike prestavimo tudi na prosto, če v rastlinjaku manjka prostora. Res bo vzgoja trajala nekoliko dalj časa, a vzgojili bomo čvrste in odporne sadike. Na prosto jih spomladi presajamo lahko takoj, ko se zemlja odtaja, saj v hladnem rastlinjaku vzgojene in pred presajanjem na prosto utrjene sadike ne pomrznejo, tudi če jih doseže pozna spomladanska pozeba. Za jesensko in zimsko vzgojo lahko presajamo sadike na prosto vse do konca junija oz. sredine julija. Pogosto srečam priporočila, da je potrebno sadikam pred presajanjem nekoliko okrajšati korenine in prirezati liste. Tega v ekološki pridelavi ne počnite. Vsaka rana prizadene rastlino in jo oslabi. Glede globine presajanja velja več načinov. Nekateri priporočajo, da ga sadimo globje, vse do zelenih listov in na tak način preprečimo napade čebulne muhe in porove zavrtalke. Vendar je v tem primeru zelo težak izkop, velikokrat ga v tem primeru pri izkopu poškodujemo. Drugi način je sajenje v vnaprej pripravljene brazde, ki jih tekom vegetacijo počasi zasipavamo. S tem uničujemo tudi komaj vznikel enoleten plevel. Lažno steblo pa bo čvrstejše, lepše in višje obeljeno. Tretji način je plitvo sajenje in sprotno, večkratno osipavanje rastlin. Vedno jih osujemo povsem do zelenih listov. Meni se zdi ta način najboljši, je pa res, da je za to potrebna ustrezna mehanizacija, ki je pri nas nimamo veliko. Lahko pa se ustrezno prilagodi strojne priključke, s katerimi osipavamo koruzo in/ali krompir. Osipavanje je priporočljivo predvsem konec avgusta in zadnjič še tik pred zimo za por, ki bo prezimoval.
Oskrba posevka tekom leta
V kolobarju lahko pride por (skupaj seveda z ostalimi čebulnicami) na isto mesto vsako tretje leto na ustreznih površinah, na težjih, manj primernih tleh pa celo vsako šesto leto. Odličen predposevek poru so kobulnice - korenček, zelena in peteršilj, zgodnji krompir, pa tudi solata, kolerabica, endivija in paradižnik. Primerni so tudi številni drugi, sladka koruza, bučke, blitva in drugi. Ne bo pa dobro uspeval tam, kjer so pred njim rasle metuljnice, tudi fižol grah in sorodniki, slab predposevek so tudi zelje, cvetača kitajski kapus in rdeča pesa.
V ekološki pridelavi je uporaba herbicidov strogo prepovedana, zato bi pridelovalci morali bolj uporabljati tudi prednosti mešanih posevkov. Ugodni sosed poru so predvsem kobulnice - korenček, zelena, peteršilj, solata in celo paradižnik (v rastlinjaku lahko s pridom izkoristimo to kombinacijo), por na manjših površinah sadimo tudi med jagode. Por sodi med za oskrbo manj zahtevne vrtnine. Tekom leta potrebuje ves čas rahla tla, zato je večkratno strojno okopavanje zelo priporočljivo. Enako velja tudi za večkratno osipavanje rastlin vse do zelenih listov.
Por ima, tako kakor vse čebulnice plitve korenine. Če želimo kvaliteten pridelek, je v času suše nujno tudi namakanje. Zaradi plitkih korenin pričnemo zgodaj, ko opazimo pomanjkanje vlage. Namakamo pogosto, z nižjimi odmerki vode. Uporabljamo varčne načine namakanja, kapljično namakanje ob zastiranju tal ali pa mikrorazpršilce. Čeprav nekateri pri nas slednjih ne odobravajo, so za rastline, kot je por, v času visokih temperatur celo dobrodošli, saj rastline poleg zalivanja tudi ohladijo.
Škodljivci in bolezni
Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, potem z glivičnimi boleznimi ne bi smel imeti težav. Na manj-ših površinah lahko večkrat uporabimo koprivno ali presličino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in tudi koprive pa je možno kupiti tudi v trgovinah. V suhem in vročem poletju brez namakanja so lahko težava resarji. Največji škodljivec pa je prav gotovo čebulna muha spomladi in porova zavrtalka jeseni. Za oba škodljivca pa imamo v Sloveniji na razpolago prav posebne pripravke - entomopatogene ogorčice.
Entomopatogene ogorčice (EO) - novejši biotični način varstva rastlin v Sloveniji
Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Zakonsko lahko v Sloveniji uporabljamo samo tiste vrste organizmov, ki jih tudi sicer najdemo v naravi. Tako mnogih koristnih organizmov, ki so v Evropi del standardnega varstva rastlin celo v klasičnem, konvencionalnem pridelovanju vrtnin, ne moremo uporabljati. No, vsaj nekatere koristne ogorčice iz rodu Steinernema in Heterohabdidis so danes v ponudbi tudi v Sloveniji. Za por je najbolj zanimiv pripravek Nemasys Grow Your Own, ki vsebuje kombinacijo dveh različnih ogorčic Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Zato ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. V Sloveniji ima registracijo za uporabo proti čebulni muhi, ki napada tudi por. Poleg tega pa ga lahko uporabljamo tudi proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebej sled-nja dela veliko škodo že na setvenicah kapusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širšo registracijo, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce.
Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. Za razliko od kemičnih naravnih sredstev za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo EO vedno, ko je vlažno. Zakaj? Ker so to živi organizmi, majhne, očem nevidne, črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rahlo rosi. Ker pa si tako vreme sredi poletja težko izberemo, je potrebno površino, kjer smo posadili por, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če površino ponovno zalijemo.
Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in raz-množujejo, pri tem škodljivec hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem številu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne. Žal je spomladi njihova omejitev temperatura tal, ki mora biti vsaj 12 0C, se pa tudi muha prične raz-množevati nekje v istem temperaturnem območju. To je navadno šele sredina oziroma konec aprila v času cvetenja višenj, češenj in španskega bezga. Takrat pripravek uporabimo prvič. Registracija ni vezana na rastline, uporabimo ga tako v nasadih česna, ki so bili letos močno napadeni, kakor čebule in seveda spomladi posajenega pora oziroma na setvenicah pora v rastlinjaku.
Jeseni prične škodljivec delati škodo na poru nekje v začetku septembra. Takrat tretiramo prvič. Ne smemo pozabiti, da je potrebno suho zemljo prej namočiti in po tretiranju namakanje ponoviti. Po štirih tednih moramo tretiranje nujno ponoviti, saj je jesenski škodljivec veliko bolj agresiven in dela škodo vse do prvega mraza. Ker deluje isti pripravek tudi na cvetličnega resarja, ki je lahko poleti zelo agresiven, ga v primeru večje škode uporabimo tudi takrat. Težava je le, da so poletne tempe-rature včasih zelo visoke in ravno takrat se resar najhitreje razmnožuje. Zato je potrebno nasad ves čas opazovati. Prve resarje opazimo tam, kjer se listi stikajo in je tkivo nežno in mehko. Takrat počakamo na ustrezen, nekoliko hladnejši dan, ali pa tretiramo pozno ponoči. Če opazimo značilne, srebrne lise na listih, je običajno že pozno.
Varstvo pora z ogorčicami je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljiv, na dolgi rok pa prav gotovo najbolj učinkovit način varstva pora.
Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Potrebno jih je naročiti. Omenjeni pripravek lahko naročite na posebnih karticah, ki jih naročite v trgo-vinah, ali pokličete na priložene telefonske številke. Najdete jo tudi na internetu, če vtipkate ime pripravka. Če ste se odločili za pridelovanje pora letos, je dobro, da pripravek naročite prej, saj je prevoz dokaj zahteven. Dolgo časa ga ne smete hraniti, najbolje ga je uporabiti takoj. Prav gotovo pa ga boste potrebovali konec avgusta oziroma v začetku septembra.
