nazaj na seznam člankov >>


Revija Sad, priloga Vrtnine, januar 2010, avtor dr. Jože Podgoršek


Česen je ena izmed vrst zelenjave, ki se prideluje le na domačih vrtovih in izjemoma na intenzivnih pridelovalnih površinah. Kupci te čudovite in predvsem zdravilne vrtnine le stežka najdejo slovenski česen, saj naši trgovci ponujajo predvsem uvožen pridelek. Za lažji odgovor na v naslovu postavljeno vprašanje poglejmo možnosti za pridelavo te vrtnine in zahteve za pridelavo.


Česen izvira iz Srednje Azije, od koder so ga Mongoli razširili v različne kraje, kot tudi iz Sredozemlja. Poznali so ga tudi Grki in Rimljani. Iz Sredozemlja se je razširil po Evropi. V letih 1980 do 1990 so v Sloveniji pridelovali česen na 300 do 400 ha. Večina je bila namenjena samooskrbi pridelovalčevih družin, nekaj sto ton pa za prodajo preko trgovine in predelovalno industrijo.


Morfološke značilnosti

Česen (Allium sativum L.) razvije ravne liste, dolge do 50 cm. V pazduhi listov se razvijajo posamezni stročki, ki sestavljajo glavico. Česen je sestavljen iz 8 do 16 stročkov, pri čemer velja pravilo, da jih ima jesenski praviloma manj kot spomladanski. Vsak stroček je ovit v ovojno lusko običajno bele barve, vsi stročki pa so povezani v glavico s tremi do šestimi osušenimi ovojnimi listi. Posamezni stročki se razvijejo iz skupnega reduciranega stebla, iz katerega se razvijejo listi. V vsakem stročku se razvije vegetativen poganjek, izkaterega v naslednjem letu zraste rastlina. Česen razvije relativno močne in globoke korenine z dobro sposobnostjo črpanja hranil iz tal. Ko se po sajenju iz rezervnih snovi, ki so v stročku razvijejo korenine in nekaj listov, se šele pričnejo oblikovati novi stročki.



Pri nekaterih avtohtonih sortah se na rastlini že prvo leto razvije cvetno steblo, visoko od 25 cm do 2 m. Najprej je cvetno steblo zvito, kasneje se poravna. Pri nekaterih sortah se na cvetnem steblu razvijejo drobni cvetovi, seme pa je drobno in običajno sterilno. Pri nekaterih sortah pa se na vrhu cvetnega stebla razvijejo izredno drobni stročki, s katerimi se česen lahko tudi razmnožuje. Ker pa iz stročkov, ki zrastejo na cvetnem steblu, dobimo izredne majhne glavice, česen razmnožujemo predvsem vegetativno, to je z delitvijo zdravih in lepo razvitih glavic. Pri saditvi pazimo, da posadimo samo en stroček na eno mesto, ker se iz njega razvije normalna česnova glavica.


Zahteve po toploti, vlagi in svetlobi

Česen je dobro odporen proti mrazu, ker vsebuje veliko suhe snovi in ima čvrste ovojne luske. Če je dobro ukoreninjen, vzdrži ozimni česen temperature tudi do -25oC, pod snegom pa še nižje temperature.


Česen prične rasti pri temperaturi 3 – 5oC, zato ga je mogoče saditi pred zimo. Optimalna temperatura za rast je 15 - 20oC, med dozorevanjem pa so potrebne še višje temperature, približno med 24 – 26oC. Ker glavice zmrznejo pri -10oC, je potrebno česen skladiščiti pri temperaturi okrog 0oC.


V začetku razvoja, to je, ko se tvorijo korenine in listi ter stročki, potrebuje česen enakomerno vlažna tla. Če je v začetku razvoja premalo vlage, se razvijejo izredno drobni stročki, glavice so majhne in z maloštevilnimi stročki. Ko pa začne česen dozorevati, je prav, da so tla čim bolj suha. Med dozorevanjem mora biti tudi relativna vlaga manjša, to je med 60 in 65 %, sicer glavice ne dozorijo pravilno. V začetku razvoja je za vlago bolj zahteven ozimni česen, zato posajeno površino namakamo že spomladi, če je sušna pomlad.


Tudi za svetlobo je česen zelo zahteven. Na zasenčeni površini ali kot vmesni posevek med višjimi rastlinami se izredno slabo razvije. Česen je rastlina dolgega dne, zato ga je potrebno saditi jeseni ali zgodaj spomladi. V kratkem dnevu z 10 do 12 urami dnevne osvetlitve se razvijejo samo listi. V dolgem dnevu in pri višjih temperaturah se prej začne razvijati glavica, še preden rastlina povsem dozori. Zato se iz pozno posajenih stročkov razvijejo izredno majhne glavice z drobnimi stročki.


Izbira tal, gnojenje in kolobar

Tudi za izbiro zemljišča je česen zahtevna rastlina. Dobro uspeva na rodovitnih tleh, ki dobro zadržujejo vlago. Na lahkih tleh da zadovoljive pridelke samo ob namakanju. Na težkih tleh, ki zadržujejo veliko vlage, pa pridelki niso primerni za skladiščenje. Najbolje uspeva na naplavinah, na plodni, globoki, srednje težki zemlji. Za česen je potrebno izbrati nezapleveljeno parcelo, zato ga je priporočljivo saditi po krompirju, zelju ali metuljnicah. Na isto poljino naj pride česen šele po 3 – 4 letih. Po česnu lahko še v istem letu sadimo endivijo, repo, motovilec ali solato.


Če je bilo zemljišče prejšnje leto dobro pognojeno s hlevskim gnojem ali smo gnojili predposevku, potem pred sajenjem ne zaoravamo hlevskega gnoja. Manj rodovitnemu zemljišču z malo humusa pognojimo z dobro preperelim hlevskim gnojem, in sicer s 40 – 60 t/ha. Česen še bolje uspeva, če gnojimo s 20 – 40 t komposta na hektar. Pri hektarkskem pridelku 10 t porabi česen 50 – 83 kg dušika, 20 – 25 kg fosforja, 40 – 50 kg kalija in 55 kg kalcija. S fosforjem, kalijem in polovico dušika gnojimo pred saditvijo, z dušikom pa dognojujemo na začetku rasti, kajti rastlina potrebuje veliko dušika v času, ko se razvijajo trije do štirje listi. V zemlji mora biti še dovolj mikroelementov, predvsem žvepla, sicer je pridelek manj aromatičen in slabše kakovosti.


Priprava tal

Za ozimni česen pripravimo tla neposredno pred saditvijo. Orjemo do globine 25 – 30 cm, grudasto zemljišče zrahljamo s krožnimi branami ali navadnimi branam. Pred saditvijo skrbno poravnamo tla ali jih celo povaljamo, kajti v izredno rahlo zemljo česen sadimo neenakomerno globoko.


Za spomladansko saditev pa zemljo vedno pripravimo že jeseni. Zorano njivo pustimo v odprti brazdi ali jo samo delno pobranamo. Spomladi jo pred saditvijo dokončno poravnamo takoj, ko je mogoče obdelati zemljo.


Saditev

Količina stročkov, potrebnih za zasaditev enega hektara, je odvisna od debeline stročkov in medvrstne razdalje. Velike pridelke česna dobimo, če pride na hektar 350000 rastlin, še večji pa so, če je 500000 – 600000 rastlin in površino na začetku rasti namakamo. Pred saditvijo je potrebno stročke sortirati, kajti samo iz enako debelih stročkov dobimo izenačen posevek. Od velikosti posajenih stročkov je odvisna kakovost pridelka. Iz stročkov, ki tehtajo 3,5 g, je v glavici pridelka 75 % stročkov premera od 2 – 4 cm in 5 % drobnejših. Če pa sadimo zelo drobne stročke, težke na primer 1,5 g, se razvije v glavicah samo 20 % stročkov težjih od 3 g, preostali pa so lažji. Pri saditvi na medvrstno razdaljo 45 cm in razdaljo v vrsti 4 cm je potrebno 1650 kg 3 gramskih stročkov na hektar. Če pri enakih pogojih spremenimo samo razdaljo v vrsti na 6 cm, potrebujemo 1080 kg česna na hektar, pri sadilni razdalji 8 cm v vrsti pa le 840 kg česna na hektar, kar prikazuj spodnja preglednica.



Glavice česna razdelimo v stročke neposredno pred saditvijo, sicer se na njih pojavi bela gniloba. Česen bolj enakomerno kali, če stročke 18 – 24 ur namakamo v 0,1 do 0,5 % raztopini mikroelementov. Neposredno pred saditvijo pa česen namočimo v sredstvo za razkuževanje semena.


Česen sadimo tako, da je del, iz katerega izrašča korenina, vedno pritisnjen v zemljo. Pri strojni saditvi je večina stročkov v bočnem položaju, zato se lahko pridelek zmanjša za 10 – 15 %, če je v obrnjenem položaju pa za 20 %.


Čas saditve je odvisen od vremenskih razmer. Vendar je kljub vsemu potrebno ozimni česen posaditi do sredine oktobra, ker se mora pred pričetkom mraza ukoreniniti in razviti najmanj 10 – 12 korenin, dolgih do 10 cm, za kar je potrebno 35 – 50 dni pri temperaturi od 5 – 10oC. Korenine rastejo celo pri -1oC. Jari česen sadimo čim prej spomladi, v ugodnih legah, če ni snega, že sredi februarja in do sredine marca, najkasneje pa do začetka aprila. Jari česen shranimo do saditve pri nižjih temperaturah, da se česen potem razvije hitreje. Najprimernejša temperatura za shranjevanje jarega ječmena je 10oC, pri kateri ga hranimo 30 do 60 dni pred saditvijo.


Globina saditve je odvisna tudi od velikosti stročka. Pri jesenski saditvi mora biti česen pokrit najmanj s 3 cm plastjo zemlje, kar pomeni, da večje stroke sadimo 8 – 10 cm globoko, manjše pa 6 – 8 cm. Jari česen sadimo 5 – 7 cm globoko.


Oskrba

Česen vznikne 10 – 15 dni po saditvi. Če smo uporabili herbicid, v začetku ni potrebno medvrstno okopavanje, kasneje pa je treba prerahljati zemljo, vendar ne globje kot 5 cm, ker se korenine razvijejo plitvo pod površino in bi jih s preglobokim okopavanjem poškodovali. Če je potrebno, česen še enkrat oplevemo. Ozimnemu česnu dognojujemo z dušikom takoj spomladi. V sušnih pomladih posevek česna namakamo.


Če česen razvije cvetno steblo v maju in ne želimo imeti na njem stročkov, cvetno steblo odrežemo 5 – 7 dni potem, ko se je pojavilo. Glavice, vzgojene iz rastlin, ki jim odstranimo cvetno steblo, so večje, pridelek se lahko poveča za 25 %.


Ves čas rasti in razvoja česna skrbimo za varstvo pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Proti zapleveljeni njivi je najboljši ukrep izbor njive, ki smo jo pred tem s kolobarjem očistili plevela. V nasprotnem primeru se moramo posluževati okopavanja in zatiranja plevela s herbicidi.


Širok kolobar pripomore tudi k preprečevanju razvoja bolezni in pojavu nekaterih škodljivcev. Pri gojenju česna je potrebno paziti na sledeče bolezni:

  • belo gnilobo,

  • sivo plesen,

  • zeleno plesen,

  • rjo.

Najpogostejši škodljivci česna pa so:

  • čebulni molj,

  • česnova muha,

  • stebelna nematoda.


Spravilo in skladiščenje

Ko začnejo zgornji česnovi listi rumeneti, posamezne rastline pa polegati, je česen potrebno pobrati. Ozimni česen in droben česen dozorita prej kot normalno razvit. Ozimni česen ima manj ovojnih lusk, zato ga poberemo prej, in sicer takoj, ko se pokažejo znaki zorenja. Ko tako rastlino spulimo, začno ovojne luske rahlo pokati.


Če je pred spravilom vreme suho, rastline hitro dozorijo. Česen poberemo v 5 – 7 dneh, ko začno listi rumeneti in polegati. Ob lepem sončnem vremenu česen sušimo zunaj. Če pa vreme ni ugodno, ga takoj po pobiranju prenesemo v zračen prostor, da se korenine in listi popolnoma posušijo na rastlini. Tako česen še med sušenjem pozori, kar vpliva na boljšo trdnost in trpežnost pri skladiščenju. Pred skladiščenjem preberemo in odstranimo vse poškodovane glavice in prav tako tiste, ki so jim propadli ovojni listi in so vidni posamezni stročki.


Višina pridelka je močno odvisna od sorte, rastnih razmer, varstva rastlin in od debeline posejanih stročkov. V dobro negovanih posevkih lahko dosežemo pridelke do 30 t/ha. Če sejemo stročke, ki se oblikujejo na cvetnem steblu, je pridelek bistveno nižji (največ do 10 t/ha).


Česen skladiščimo v zračnem, suhem prostoru pri temperaturah blizu ledišča in relativni vlagi 70 – 75 %. V takih pogojih česen ne izgublja teže, če ga posadimo, pa hitro in enakomerno kali.