Svetovalec specialist za sadjarstvo Kodrič Ivan univ. dipl. inž. kmet.

Arhiv revija SAD (julij 2009)



Aktinidija izvira iz Kitajske, tržna pridelava pa se je začela na Novi Zelandiji, od koder se je razširila v Evropo in tudi na ostale kontinente. Rod Actinidia obsega več kot 50 vrst, ki so razširjene od jugovzhodne do jugozahodne Kitajske, nekatere celo do Sibirije in Indonezije.

Doslej so se tržno pridelovali samo plodovi Actinidie deliciose, ki so se tržili pod imenom kiwi. Iz Kitajske so prinesli semena na Novo Zelandijo leta 1904; 1927 so posadili že tržne nasade. Z izvozom so začeli leta 1952 in ta je presegel domačo porabo leta 1976.

Ime kivi ali kiwi je dobil plod aktinidije po ptiču, ki je tudi emblem Nove Zelandije in živi samo tam. Ne leti in je nočna žival.

Pri nas je prisotna tudi Actinidia arguta, ki pa ni komercialno zanimiva in se prideluje predvsem za lastno porabo. Je pa odpornejša na mraz od A. deliciose.

Na Kitajskem se prideluje, v Evropi pa predvsem preizkuša in začenja pridelovati tudi Actinidia chinensis. Znotraj te vrste so precejšnje razlike v obliki plodov in barvi mesa ter okusu.

Tržni nasadi so se začeli saditi v Italiji leta 1969 in so se sadili previdno do začetka 80-ih let. Od leta 1982 naprej se je začelo intenzivno širjenje nasadov. Letno se je posadilo od 1500 do 3000 ha ( največ 3879 ha leta 1987).

Leta 1991 pa se je širitev ustavila in so začeli krčiti nekatere nasade v najbolj neugodnih pogojih. Skupna površina je dosegla 20.000 ha. Po pridelku je Italija prehitela Novo Zelandijo.


Podnebne razmere


Aktinidija najboljše uspeva v subtropskih in mediteranskih klimatskih razmerah. Zaradi dolge vegetacije je občutljiva predvsem na nenadne močnejše ohladitve jeseni, ko lahko pri padcu temperature na – 7 ali – 10o C pozebejo predvsem mladi nasadi. Pozimi v mirovanju prenese tudi nekoliko nižje temperature (do - 15oC).

Zelo je občutljiva tudi na spomladanske pozebe, ko odganjajoči brsti ali že odgnali poganjki pozebejo že pri – 1,5o C.

Nevarne so lahko tudi jesenske pozebe plodov, ko se temperature spustijo precej pod ničlo ( - 3 do – 5o C). Pozebli plodovi hitreje dozorevajo tudi v skladišču in niso primerni za dolgotrajno skladiščenje.


Druge zahteve


Aktinidija ne prenaša zelo močne burje ali drugih vetrov, ki lahko poškodujejo listje in s tem vplivajo na veliko zmanjšanje pridelka. Na zelo vetrovnih legah moramo posaditi vetrozaščitne pasove ali uporabiti mreže proti vetru. Zaradi plitvega koreninskega sistema in velike listne površine ter drugačne zgradbe vodovodnih cevi zahtevajo aktinidije dobro preskrbo z vodo. Ne prenašajo dobro bazičnih tal z veliko količino aktivnega apna (nad 10 % se pojavlja močna kloroza).



Zemljišče za gospodarno pridelavo kivija


  • ne sme biti izpostavljeno prepogostim spomladanskim pozebam


  • mora imeti vodo za namakanje


  • ne sme biti na preveč vetrovni legi


  • ne sme imeti bazične reakcije tal

Ker je pri nas sorazmerno malo površin, ki ustrezajo vsem zahtevam aktinidije, se splača take površine izkoristiti za njeno pridelavo.


Tla


Aktinidija zahteva zračna in rahla tla dobro preskrbljena s humusom. Premokra tla je treba drenirati. Na težjih tleh jo moramo posaditi na površino in zaorati tako, da bo rastla na grebenih.


Priprava tal za sajenje


Celotno površino je treba splanirati, da ne bo nikjer zaostajala površinska voda, založno pognojiti na osnovi analize tal, preorati 40 do 50 cm globoko. Če je pod to plastjo fliš je treba celotno površino podrahljati do 1m globoko. Ob prenizki založenosti s humusom je treba površinsko plast obogatiti z večjo količino hlevskega gnoja, ali pa s predhodnim zelenim gnojenjem.


Sorte


Pri aktinidiji ločimo ženske in moške rastline. Od ženskih rastlin je pri nas zastopana v sadnem izboru samo ena sorta – Hayward, ki je doslej edina komercialno uspešna sorta tudi v svetovnem merilu in se izjemno dobro skladišči v hladilnici več mesecev.

Top star je njena brstna mutacija katere plodovi so brez dlačic. Žal je zelo slabe bujnosti in traja dolgo, da vzgojimo rodno rastlino.

Matua je moška opraševalna sorta, ki ima dobro kaljiv pelod, a začne s cvetenjem pred Haywardom.

Tomuri je tudi opraševalec, ki je v sadnem izboru, a ima slabše kaljiv cvetni prah in ni najbolj priporočljiv.


V tujini se uvajajo tudi nekatere nove sorte:


Summer 3373 je križanec A. deliciose, ki zori 50 dni pred Haywardom


Summer 4605 je tudi križanec, ki zori 30 dni pred Haywardom.

Obe sorti sta v uvajanju v Italiji in se bosta prodajali pod blagovno znamko Summerkiwi. Njuna prednost je predvsem v zgodnejši komercializaciji.


Hort 16A je nova sorta A. chinensis, ki jo Novozelandci tržijo pod blagovno znamko Zesprigold. Podobna je tudi sorta Jintao Kiwigold. To je rumenomesnati kivi, ki pa odganja tri ali štiri tedne pred Haywardom in ima daljšo rastno dobo in verjetno ne bo primeren za naše kraje.




Sadike


Za tržne nasade se uporablja sadike na lastnih koreninah, vzgojene iz potaknjencev ali s pomočjo tkivnih kultur. Njihova prednost pred cepljenimi sadikami je predvsem v tem, da se sadika ob morebitni pozebi v prvem ali drugem letu ponovno obnovi iz tal. Cepljene sadike uporabljamo predvsem na idealnih legah za aktinidije, kjer niso možne močnejše pozebe.


Opraševanje in razpored opraševalnih sort


Cvet aktinidije ima okrog 1500 semenskih zasnov in za plodove nad 90 g, ki so tržno zanimivi, mora imeti plod vsaj 1200 semen. Teža plodov je močno povezana s številom oplojenih semenskih zasnov oz. številom razvitih semen. Število oplojenih zasnov je odvisno od vremena, razporeda in števila moških rastlin in od količine čebel.


                           

           Moški cvet samo s prašniki                                      Ženski cvet z velikim številom pestičev



Včasih se je priporočalo razmerje med ženskimi in moškimi rastlinami 7 : 1, a se je pokazalo, da je za doseganje dobre kvalitete potrebno razmerje 3 : 1. Na vsako četrto sadilno mesto posadimo moško rastlino in jo gojimo samo na polovičnem prostoru tako, da je razmerje rodnega volumna 3,5 : 0,5, kar je enako 7 : 1, a je učinek opraševanja tak kot pri razmerju 3 : 1.


Za dobro oprašitev je treba pomulčiti cvetočo podrast in namestiti v nasad vsaj 8 panjev čebel / ha.


Gojitvene oblike in razdalje sajenja


Najbolj priporočljive razdalje sajenja so 4,5 - 5 m med vrstami in 3 m v vrsti

to je 666 - 740 rastlin/ha.


Trenutno je najboljša in najbolj uporabljana gojitvena oblika T latnik v vseh svojih izpeljankah.


Klasični vodoravni latnik se skoraj ne uporablja več.


Sajenje sadik


Sadimo sadike s koreninsko grudo ali golimi koreninami vzgojene iz potaknjencev ali tkivnih kultur. Pri sajenju je treba dodati precej humusa ali dobrega gnoja in malo mineralnega gnojila. Po sajenju odrežemo poganjek na 1 do 3 brste podobno kot trsne cepljenke. Tudi naslednje leto režemo nazaj do konca ravno izraščajočega dela poganjka.


Zaščita pred pozebo


Nasad v prvem, drugem in tretjem letu ali tudi kasneje je treba zaščititi pred pozebo. Pred nastopom prve slane v jeseni debla zavijemo s slamo, koruznico ali kopreno z več plastmi. Spomladi po nevarnosti pozebe, zaščito odstranimo. Za zaščito ne uporabljamo polietilenske folije ali temno obarvanih materialov, ker povzročajo pregrevanje debel ob sončnem vremenu. Za nekaj stopinj lahko zaščitimo pred prvo slano tudi z oroševanjem pod krošnjo, vendar to ni uporabno za zaščito pred pozebo pozimi.


Opora


Oporo postavimo pred sajenjem ali takoj po njem. Končne stebre zasidramo s pomočjo vkopanih betonskih ali zavrtanih jeklenih sider. Vse žice temeljito napnemo z napenjalci. Koli morajo biti dovolj močni, da vzdržijo 20 do 40 t pridelka/ha


                                             

                     Klasični T latnik                                                                   T latnik z dvignjenim kordonom

                               
   T latnik z navzdol upognjeno prečko                                  T latnik z navzdol upognjeno prečko
- kordonska žica je lahko dvignjena nad prečko                  domače izdelave


Nega tal


Pas pod vrsto ne sme biti zatravljen, ker trava predstavlja preveliko konkurenco in vpliva na slabšo rodnost.


Namakanje


Aktinidija zahteva zelo dobro in stalno preskrbo z vodo. Najprimernejša tipa namakanja sta mikrooroševanje ali kapljično namakanje. Mikrooroševanje pod krošnjo lahko služi tudi delni zaščiti pred pozebo spomladi in jeseni pred obiranjem, da lahko plodovi dovolj dozorijo.



Količina rastlinam dostopne vode se mora v tleh gibati med 80 in 85 %. Listna površina se hitro razvija in doseže junija in julija 2,5 do 3 kratno površino nasada. Od nje je odvisen tudi koeficient kulture, ki se uporablja za izračun potrebne količine vode za namakanje iz evapotranspiracije..