Založništvo
| |
Po dolgotrajnem in obilnem dežju smo končno zajadrali v sončno in toplo vreme. Rastline so že hlepele po toploti in primernih poletnih temperaturah. Razpravljali in modrovali smo že o katastrofalnem vremenu, moje mnenje pa je bilo, da je to končno leto, ki je vsaj približno normalno. Da je vreme prisotno v vseh oblikah: dež, sonce in ne previsokih temperaturah ozračja. Upajmo, da bo tako do konca leta in da bo letošnja "sadjarska" letina končno normalna in brez “šok terapij”.
Sadje se veselo debeli in lepo razvija, so pa v obilju prisotni tako bolezni in kot tudi škodljivci. Pri
neškropljenih drevesih jablane je bolezen škrlup zelo lepo razvita in ga v prihodnje ne bo zmanjkalo. Če smo listje in sadje lepo in pravočasno zaščitili z ustreznim škropivom, lahko mirno spimo in se sedaj posvečamo le sprotni zaščiti plodov, da bodo le-ti ostali lepi in zdravi. Z jablanovo pepelasto plesnijo zaradi nizkih temperatur ni bilo problemov, vseeno pa opazujmo mlade poganjke in jih ob pojavu plesni takoj odstranimo z drevesa. Poganjek odrežemo do zdravega, plesnivi del pa sežgemo.
Veliko problemov imajo naša drevesa z letošnjim močnim pojavom raznih uši. Največ preglavic kot vedno povzročata mokasta in krvava uš. Mokasta uš nas vedno prehiti s svojim pojavom, saj se listi ob napadu 
le-teh takoj zvijejo in škropivo le stežka prodre do škodljivca. Problematične so tudi zaradi časa, ko se pojavijo. Pojavijo se že med ali pa takoj po cvetenju, ko se še neradi odločamo za škropljenje z insekticidom, saj moramo čuvati čebele in druge koristne insekte.
Zakaj pa je mokasta uš tak problem? Mladi vršički in listi se skodrajo in list tako ne more dobro hraniti drevesa in plodov. Plodove mokasta uš poškoduje tako, da ostanejo majhni in obvisijo v šopu, se ne preredčijo dobro in so zato tudi slabega okusa. Moten je razvoj cvetnega brstja za prihodnje in še naslednje leto, saj tam, kjer je bila prisotna mokasta uš, ni cvetenja.
Krvava uš je poglavje zase, saj tudi izkušenejšim sadjarjem povzroča velike preglavice. Krvava uš je s svojo "vatko" lepo zaščitena pred škropivi, zato moramo tega škodljivca zatirati natančno in z ustreznim insekticidom. Zakaj pa je krvava uš tako nadležna? Uš z izločki ("mano") zelo umaže plodove. Plodovi so mastni, ob obiranju pa smo dobesedno krvavo obarvani od mane uši (ime je resnično zadetek v polno).
postane listje na sadnem drevju rumenkasto in polno komaj vidnih rdečih pikic. To vse so odrasle rdeče sadne pršice. Pršica ima zelo rada jablanove sorte, kot so elstar, melrose, braeburn. Pršico škropimo z akaricidi; to so sredstva, ki uničijo samo pršico. Bolj kot škropljenje pa pomaga prisotnost koristnih pršic. To so dobesedno zveri med žuželkami in nam naredijo s svojim "žretjem" veliko korist, pršico lahko "držijo" ves čas pod pragom škodljivosti. Kako pa pridemo do koristne pršice? Predvsem moramo biti zelo pozorni pri uporabi insekticidov, da z nepravilno uporabo le-teh ne uničujemo tudi koristne pršice. Koristno pršico si lahko tudi prinesemo na naša drevesa. Obiščemo sadjarja, pri katerem je to pršico moč najti, okoli debla ovijemo juto, po nekaj dneh pa juto prestavimo na naša drevesa. Na tak način najlažje prenesemo koristno pršico v naš nasad.
Zadnja leta se srečujemo v sadjarstvu s poplavo raznih bolezni. Ena izmed njih je virusna bolezen šarka, ki
napada koščičarje, predvsem slive in breskve. Bolezen se je počasi razširila z Balkana in se je danes s pomočjo trgovine že močno razširila po večini sadjarskih dežel. Bolezen prenašajo predvsem sesajoče žuželke, kot so to na primer uši. Bolezni s škropljenjem ne moremo pozdraviti, pomaga le redno spremljanje in zatiranje škodljivcev. Zelo pomembna je osveščenost vseh večjih in manjših sadjarjev, da bolezen takoj, ko jo najdejo na svojih drevesih, javijo ustrezni službi, ki to drevo ustrezno oskrbi in predpiše postopek za uničenje drevesa. To je žal edini način, da ohranimo naše koščičarje zdrave. Znaki bolezni so na okuženih rastlinah lepo vidni, tako na listju kot tudi na plodovih. Vsi tisti, ki obvladamo danes tuj, včasih pa še "domač" jezik, srbohrvaški oz. pravilneje srbski, beseda šaren pove vse. Listje je polno razbarvanih krogov, vse je pisano, šareno.
Marsikdaj nam ni jasno, zakaj so naši plodovi jabolk ali hrušk deformirani in polni nekih čudnih tvorb (glej
sliko). To je lep primer plodu oziroma cveta, ki je žal ali na srečo utrpel blago pozebo v času cvetenja. Cvet na srečo ni propadel v celoti, ni pozebel, temveč je prišlo do poškodbe le na delu cveta. Na delu, ki je pozebel, se plod slabše razvija kot na delu, ki je ostal nepoškodovan. V letošnjem letu najdemo takšne znake v nasadih na določenih legah, predvsem na sortah jonagold in topaz. S temi plodovi ni nič narobe, so le malce drugačnih oblik.
Avgusta zorijo že prvi plodovi jabolk in hrušk in te zgodnje sorte velikokrat napadejo sršeni ali ose, zato jim na drevesa nastavimo pasti. Ta past je lahko tudi navadna plastična steklenica, v katero nalijemo malo piva, ne pa sladke tekočine. V sladko tekočino se ulovijo tudi čebele, v pivo pa samo sršeni in ose. Steklenico obesimo na obod krošnje tako visoko, da jo z lahkoto spraznimo in potem ponovno namestimo.
No, zdaj pa pojdimo na počitnice in za hip pozabimo na naša drevesa.
Želim vam lepo vreme tako na dopustu kot v sadovnjaku!
Roman Mavec, Kmetijski inštitut Slovenije, Sadovnjak Brdo
