Založništvo
| |
V poletnem času julija in avgusta bomo v sliki in besedi spremljali razvoj trte, svetovali, opozarjali in priporočali, kako zagotoviti pridelavo ne samo zdravega in kakovostnega grozdja, temveč tudi kako zaradi izjemnih dogodkov zagotoviti vsaj zmerne količine pridelanega grozdja. Ob vprašanju, kako prodati vino, se vse bolj tudi postavlja vprašanje, kako pridelati grozdje! Ob ekstremnih dogodkih, ki se v tem letu kar vrstijo, se žal v pridelavi vse bolj čudimo in zgolj ugotavljamo, v ukrepanju pa smo vedno bolj omejeni in neučinkoviti. Zavedamo se, da je pred nami le prilagajanje, ki pa bo lahko učinkovito samo tedaj, če bo vključevalo več znanja in novih spoznanj pravih načinov in ukrepov, s katerimi bomo tudi v težkih pridelovalnih pogojih lahko zagotovili vsaj znosno ekonomično pridelavo grozdja.
1. Opažanja v vinogradu
1.1. Kloroze
Do močnejšega pojava kloroz prihaja v letih z izredno močnimi nihanji v temperaturi. Znaki se začnejo pojavljati že pred cvetenjem. Na sortah rizvanec, traminec, pinoji, sauvignon, v neugodnih vremenskih pogojih z veliko padavinami in velikimi temperatur-nimi nihanji, najprej opazimo kloroze na listju. Bolj podvržene klorozi so tiste trte, ki:
- so na težkih, mokrih in še posebno v deževnem obdobju z zrakom siromašnih tleh,
- v preteklem letu niso v olesenelih delih rastline nakopičile zadostno količino rezervnih snovi,
- so bile v preteklih letih bolj obremenjene s pridelkom in imajo slabše razvit koreninski sistem,
- so oslabljene in v slabši kondiciji; te trte so tudi bolj podvržene okužbi z virusnimi obolenji, še posebno z esko.
Pojav kloroz je pogostejši v vlažnih letih, v vinogradih s težkimi in zbitimi tlemi.
Rešitve: V primeru blagih kloroz počakamo na suho, toplo vreme in stanje se bo popravilo samo. V akutnih primerih, ko kloroza ogroža razvoj in pridelavo grozdja, je potrebno foliarno dodajati mikroelemente, še posebno železo v kelatni obliki (energetsko varčen in direkten dostop do mladih listov in poganjkov). Foliarno pomeni trenutno in zelo učinkovito, toda dolgoročno ne more reševati problemov v tleh. Večina kloroz v naših vinogradih je posledica težkih tal in primanjkovanja zraka v tleh, še posebno v letih, bogatih z dežjem in to povečini v spodnjih delih ali vznožjih vinogradov, kjer je največ vlage in so praviloma tudi najbolj težka in zbita tla. S trajno zatravitvijo povečini ozkolistnih trav te težave dolgoročno ne moremo rešiti. Rešitev je v prekopavanju in rahlanju tal, tudi v vnašanju drobirja iz bližnjih kamnolomov in še posebno sejanja travnih mešanic z velikim deležem metuljnic in detelj (vsaj 40 %). Ob tem pa svetujemo, da opravite kemično analizo tal in da se pogovorite s strokovnjakom!
Eska, simptomi na listju in grozdju, trta počasi propade. Simptomi se lahko pojavljajo samo na listju ali samo na grozdju, grozdje se od meseca julija naprej več ne razvija normalno, zaostaja v rasti in razvoju. Re itve: spremljanje pojavljanja eske na posameznih trtah, takšne trte je potrebno v vinogradu čim prej zamenjati.
1.2. Toča v vinogradih
Splošna priporočila po toči
- Takoj opravite temeljito zaščito vinske trte s takimi sredstvi, ki istočasno trto ščitijo pred rastlinskimi boleznimi in vplivajo na hitro celjenje ran. Ob tem hkrati dodajamo preparate na bazi aminokislin (npr. drin, protifert, algoplazmin …).
- Uporabo foliarnih gnojil ne priporočamo takoj po toči, temveč tedaj, ko se bo listje že obnovilo.
- Čim hitreje omogočimo sanacijo in regeneracijo listne površine, tako da vzpodbudimo intenzivno rast zalistnikov.
- Zaščita mladega listja je potrebna do trgatve, tudi če pridelka ne bo.
Toča - škoda v vinogradu do 50 %
- V tem obsegu toča vpliva na zmanjšanje količine kot tudi kakovosti pridelka grozdja;
- rast in razvoj preostalega grozdja se upočasni in zavre tudi do 20 dni;
- poškodbe lahko uspešno saniramo, toda s povišanimi stroški;
- v naslednjem letu lahko pričakujemo običajno trgatev, če je bila toča v maju, juniju, ali prvi polovici julija,
- praviloma ne vpliva na pridelavo v naslednjih letih, razen če toča pada v avgustu in pod pogojem dobre regeneracije in ohranitve zdravega novo ozelenelega listja vse tja do pozne jeseni. Opozarjamo tudi na pozornost pri bodoči zimski rezi in kasneje pri vezi šparonov (rez izvedemo kasneje in pustimo več rodnega lesa!)
Toča v vinogradu od 50 % - 80 %
- Ob takšnem izpadu pridelka je že vprašljiv obstoj trte;
- poškodbe v tem obsegu praviloma pomenijo popolni izpad letošnjega pridelka grozdja;
- če je toča maja ali junija, lahko poškodbe po toči do zime relativno dobro saniramo in tudi zimska rez je bolj ali manj običajna;
- če toča prizadene vinograde konec julija ali avgusta (diferenciacija zimskih oči), tedaj lahko postanejo te poškodbe nevarne za obstoj trte, saj vzpodbudijo razvoj novo nastalih zimskih oči, ki v primeru nizkih zimskih temperatur (nižjih od -15 0C) lahko pozebejo.
Toča, ki poškoduje zimska očesa, pospeši rast zalistnikov, vprašljiva je diferenciacija rodnih brstov, pridelek v naslednjem letu je lahko močno zmanjšan.
Toča v vinogradu od 80 % - 100 %
- Ta toča v vinogradu pomeni dolgoletno sanacijo in veliko verjetnost krčitev in obnovo novega vinograda;
- to so praviloma redke toče, ki zahtevajo trajno in širšo družbeno pomoč vinogradniku, drugače bo vprašljiv obstoj vinogradništva in preživetja prizadetih vinogradnikov;
- po tej toči na trti ostanejo samo štrclji ali povsem prizadete (olupljene, udarjene, prebite, odrgnjene) mladike;
- trta ostane brez grozdja in listja, vsi življenjski procesi so v trenutku zaustavljeni. Od vsega ostaja samo boj za preživetje;
- sanacija pomeni rekonstrukcijo trte v naslednjih letih in vsaj dveleten izpad pridelka;
- obstaja pravilo: bolj kot je zgodna taka toča bolj lahko trto tudi prikrajšamo. V primeru, če je takšna toča v avgustu, prizadetih poganjkov več ne prikrajšujemo, saj s tem preprečimo, da bi jeseni odgnala spodnja zimska očesa. Posledično bomo zimsko rez opravili zelo pozno, proti pomladi, in izključno na kordonsko obliko. S tem bomo pogojno skušali ohraniti vsaj tista rodna, po toči manj prizadeta očesa na osnovi šparonov. S tem načinom lahko pridelek, ki je kot posledica takih toč, v naslednjem letu iz običajnih 20 % dvignemo tudi do 70 % običajnega pridelka!
Katastrofalna toča v Svečini, 16. junij 2009. Toča v SV Sloveniji je letos klestila že večkrat, škode so različne, od 10 - 100 %. Toča ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, pomeni tudi neenakomerno rast in razvoj grozdja, kar vodi do neizenačene kakovosti posameznih jagod in grozdja v času zorenja.
1.3. Vinska trta in suša
V vedno bolj spreminjajočih se klimatskih pogojih, vedno večjih ekstremih med hladnim in toplim vremenom, točo, obilnih enkratnih padavinah lahko pričakujemo v poletnih mesecih tudi sušo. Prekomerna zgoščenost, zasenčevanje listja vodi do povečane transpiracije, povečanega dihanja in posledično povečanih izgub vode. Konkurenčnost trav v času suše in veliko zasenčenega listja spodbujata posledice pojava suše v vinogradih in povzročata velike škode in trajne posledice tako na pridelku kot sami trti. Bujni travni pokrov in prekomerno zasenčevanje listne stene sta pogoj za hiter pojav suše v vinogradu. Skrb vinogradnika je v pravilnem gospodarjenju s tlemi in trto, uravnavanju zmerne rasti in zračne listne stene, skrbi za nekonkurenčno rast travnega pokrova in ohranitvi ugodnega vodno-zračnega režima v tleh. S pravilnim gospodarjenjem s tlemi in hitrim ukrepanjem lahko vinogradnik v vročinskem poletnem dnevu prihrani tudi do 20.000 l vode/ha!
Vpliv suše na rast trsnih cepljenk, slikano avgusta 2006.
2. Poletna dela v vinogradu
2.1. Prikrajševanje mladic
Prikrajševanje mladic je ukrep, s katerim želimo večkrat vzpodbuditi rast novega listja, ki je na zalistnikih lahko nekajkrat bolj fotosintetsko aktivnejše kot listje ob zorečem grozdju. Prvi čas prikrajševanja v vinogradu nastopi takrat, ko so poganjki prerasli zgornji par žice za več kot 40 cm. Nad to višino se mladica povesi, izgubi samonosilnost in prične v obliki "zvona" zasenčevati spodnje mladice in listje. Zaradi tega je onemogočena dobra zaščita in ob slabši prehranjenosti se pojavijo tudi močnejši napadi pe-ronospore in oidija. Po prvem prikrajševanju nastopi intenzivna rast zalistnikov, tudi do 10 cm na dan. Ti hitro rastoči poganjki so zelo občutljivi na pe-ronosporo, ki jo v najhujših oblikah poznamo po odpadajočih in pomodrelih jagodah. Prav posledica okuženega listja teh zalistnikov povzroči okužbo grozdja preko pecljev, tako da gliva peronospore okuži in kasneje uniči grozdno jagodo. Zato vsako prikrajševanje pomeni dodatno zaščito in to z zaščitnimi sredstvi s polsistemičnim delovanjem. Prikrajševanje lahko izvedemo večkrat.
Opozarjamo, da je potreba po večkratnem prikrajševanju znak prebujne rasti in je tudi signal vinogradniku, da je potrebno spremeniti gnojenje, zimsko rez in pristopiti k aktivnem zbijanju pretirane bujnosti. Večkratno prikrajševanje je povsem posledica bujnosti in izgube energije trte, ki ob povečanih stroških samo delno vpliva na povečano kakovost grozdja! Povečano kakovost pridelanemu grozdju pri večkratnem prikrajševanju lahko dosežemo samo tedaj, ko bo naš cilj v doseganju ne prestarega in ne preveč mladega listja, ki pa mora biti dobro osončeno, zdravo in dolgo asimilacijsko aktivno.
2.2. Pletev zalistnikov
je ukrep, ki ga izvajamo pretežno v mladih vinogradih, ko trti dajemo vzgojno obliko, in v rodnih vinogradih pa povsod tam, kjer je velik problem bujnosti, zasenčevanja in s tem peronospore, oidija in gnilobe. Praviloma se zalistniki pri rodnih trtah odstranjujejo samo v območju grozdja, drugje pa so zaželeni, saj njihovo mlado listje pridela veliko več hrane kot starejše listje, ki je praviloma tik ob grozdju. Zalistnike odstranjujemo takoj, ko se pojavijo, kasneje, ko so že večji, pa jih pinciramo na en ali dva normalno velika lista. V mladih vinogradih pa bodimo pri pletvi zalistnikov zelo pozorni, saj lahko dosledna pletev izzove rast zimskih oči, ki kasneje pozimi tudi pozebejo. Dosledno pletev zalistnikov v mladih vinogradih priporočamo samo do višine bodočega debla, višje pa jih raje pincirajmo ali prikrajšujmo na 5 - 7 listov.
2.3. Odstranjevanje listja v coni grozdja
2.3.1. Odstranjevanje listja v fazi intenzivnega razvoja jagod
Odstranjevanje listja v coni grozdja je v času intenzivnega razvoja jagod izredno pomembno zaradi učinkovite zaščite in preprečitve razvoja pe-ronospore in oidija na grozdju. Odstranjevanje grozdja v času intenzivne rasti grozdja je dovoljeno samo tam, kjer je izredna bujnost in zasenčenost v coni grozdja, kar posledično pomeni več peronospore in slabšo zaščito. V teh primerih ob grozdju odstranimo do največ 40 % vsega listja, skupaj z zalistniki, ki so v tej coni najbolj problematični. Grozdne jagode do debeline graha praviloma ne trpijo poškodb po sončni pripeki, priporočamo pa postopno odstranjevanje listja ob grozdju; s tem grozd utrdimo in ne bo težav s sončnimi ožigi. Nenadno enkratno odstranjevanje velike količine listja ob grozdičih, ki so večji od graha, pa lahko vpliva na velike poškodbe po sončni pripeki. Pred mehčanjem grozdja lahko več listja odstranimo na jutranji straneh sonca, izogibamo se odstranjevanja listja na južnih in še posebno večernih straneh, saj so praviloma tu opekline največje. Odstranjevanje listja v coni grozdja v času intenzivne rasti do mehčanja oz. barvanja grozdja:
- se priporoča, vendar zelo previdno,
- povsod tam, kjer je trta bujna in je v coni grozdja slabše opleto - osnova za dobro zaščito s FFS,
- povsod, kjer se pojavlja peronospora na grozdičih,
- v vinogradih, kjer so težave z nezaželeno gnilobo,
- odstranjevanje listja od velikosti graha do mehčanja brez posledic ožigov: na vzhodni ali jutranji strani več, na zahodni manj ali nič.
Optimalna razporeditev rodnega lesa, odstranjena 1 - 2 lista na mladiko v coni grozdja, zagotovljena zračna listna stena, osnova za pridelavo zdravega grozdja in vin z čistimi vinskimi linijami
Pozitivni in negativni vplivi na kakovost grozdja aromatski potencial grozdja v senci (pri aromatičnih sortah) je večji
Ko prične grozdje zoreti in postajajo grozdne jagode že mehke, tedaj več ni nevarnosti sončnih ožigov in lahko v območju grozdja potrgamo več listja. Odstranjevanje listja pri rdečih sortah je nujen ukrep za povečanje intenzivnosti barvil v grozdju in pripomore k izboljšani kakovosti. Pri belih sortah je zaradi tega ukrepa manj grobih kislin in tudi vina so bolj harmonična v okusu. Listje ob grozdju odstranjujte previdno, postopno in večkrat, vsekakor ne preveč grobo, saj lahko s tem vplivate tudi negativno, ob povečani nevarnosti toče tudi na zmanjšanje arom v grozdju, še posebno v času visokih temperatur.
Zbitost grozdja - težave z botritisom?
Ožigi na grozdju - preveč odstranjenega listja ob enem hodu
.2.4. Vršičkanje
Z vršičkanjem pričnemo v vinogradih takrat, ko pojenja močna rast mladic in ko vršički zravnajo, pri nas nekje v drugi polovici avgusta, s ciljem pospešiti zorenje lesa in zboljšanja kakovosti grozdja. Ta ukrep lahko opustimo pri šibkorastočih trtah ali v sušnih letih in tudi tedaj, ko smo trto večkrat prikrajševali in ustvarili zeleno listno steno mladega listja skupaj z mladikami, ki vidno zorijo in dobivajo zrelo rjavo barvo. Pri vršičkanju bodimo pozorni na nevarnost toče, odsvetujemo vam ostro vršičkanje, saj s preveliko odstranitvijo zgornjega listja lahko zmanjšamo površino "trtnih pljuč" in s tem lahko zelo osiromašimo kakovost in tudi količino grozdja. Ob tem pa tudi lahko pozno vršičkanje, v času, ko grozdje že postaja mehko in pospešeno zori, izzove intenziven razvoj za-listnikov (veliki potrošniki hrane), padec kakovosti zorečemu grozdju (asimilati iz grozdja potujejo v za-listnike). V primeru slabe in deževne jeseni to mlado listje ne doseže tiste razvitosti, ki bi trti vračala dodatne asimilate. Zaradi prej končane redne zaščite (karenca zaradi zorečega grozdja) nam te zalistnike, ki so trti vzeli veliko hrane tudi iz zorečega grozdja, velikokrat uniči peronospora. Tako dobimo slabšo kakovost grozdja, oslabljeno in izčrpano trto, ki bo bolj občutljiva in ranljiva pričaka zimo.
Vršičkanje - problem zasenčevanja in pospešene rasti zalistnikov.
2.5. Odstranjevanje grozdja
Tržni pridelovalci vedo, da pridelujemo za trg in da ponudba na trgu ne sme imeti prevelikih nihanj, tako v kakovosti kot v pridelani količini. Ne smemo pa po-zabiti, da je na nekaterih območjih narava sama poskrbela za to opravilo, ponekod pa nespametni ukrepi zelene trgatve. Nihanja lahko nadzorujemo z redčenjem grozdja, s tem da v slabih letnikih povečamo kakovost, v količinsko bogatih pa zato, da lahko s povečano kakovostjo grozdja in vina ohranimo dosedanjo ceno in starega kupca.
Odstranjevanje grozdja se prične že z dosledno pletvijo, z redčenjem kabrnkov na mladikah in se konča jeseni, 3 - 4 tedne pred običajno zrelostjo. Pri belihsortah groydje odstranjujemo, ko doseže 20 - 22 0Oe sladkorne stopnje, pri rdečih pa, ko doseže med 25 - 28 0Oe. Z odstranjevanjem grozdičev po cvetenju ne vplivamo veliko na količinsko manjši pridelek, saj se volumen preostalih grozdnih jagod lahko poveča tudi do 200 %, prav tako pa ne smemo pozabiti na veliko nevarnost poletnih neviht z točo. Zato odstranjujemo, ko grozdje zori in je že mehko. Tedaj, pri omenjenih sladkornih stopnjah, trta ne more bistveno povečati količine, povečuje se samo kakovost. Redčenje količine lahko opravimo kot:
- vertikalno redčenje - je pletev poganjkov že pred cvetenjem,
- horizontalno redčenje - pletev tretjega in drugega grozda,
- mikro redčenje - odstranjevanje priveskov in spodnjih tretjin ("konice") grozdja.
Zwigelt; odstranjevanje "konic" pri rdečih sortah vpliva na intenzivnost barve vin pri rdečih sortah, ne zmanjšuje pridelanih količin pridelka in preprečuje razvoj gnilobe
Vinogradnik se mora sam odločiti o ukrepih, ki jih bo izvajal v vinogradu, zagotovo pa mora temeljiti vse na ekonomičnosti, ne glede, ali prodaja grozdje, mošt, odprto ali stekleničeno vino. Vsi nasveti strokovnjakov so brezpredmetni, če proizvodnja ni ekonomična. Vsekakor pa se vinogradnik, katerega cilj je pridelati čim boljšo kakovost, sreča z vprašanjem, ali sploh, kako in koliko zmanjšati pridelek. Zmanjševanje pridelka po trsu ima lahko z vidika kakovosti pridelanega grozdja in kakovosti pridelanega vina vplive na:
- povečanje sladkorne stopnje,
- pozitivne vplive na intenzivnost barve, predvsem pri rdečih sortah,
- povečanje arome,
- vplive na daljše skladiščenje vina,
- pozitivne vplive na vsebnost dušičnih snovi v moštu, ki so nujno potrebne za aktivno delovanje kvasovk,
- na vsebnost skupnega ekstrakta,
- vsebnost fenolnih snovi,
- zmanjševanje skupnih kislin, in vpliv na pH.
Izhodišče za višjo kakovost "GROZDJE+" v Podravju
Cilj uravnavanja pridelka je v izboljšanju kakovosti, predvsem vsebnosti posameznih sestavin v moštu in vinu. Reguliranje pridelka - da, če istočasno zmanjšujemo bujnost rasti mladik. Samo v tem primeru gre energija v povečanje vsebnosti posameznih sestavin (ekstrakta, dušičnih snovi, sladkorja …).
Kateri način uravnavanja pridelka je optimalen, najbolj primeren za posameznega vinogradnika, mora vinogradnik presoditi sam, predvsem pa mora iskati alternativo, da bo uspeh dosežen na čim lažji način, za kar je po našem mnenju bistveno večje znanje, in to s čim manj vloženimi delovnimi urami. Nikakor pa ne smemo mešati dobro pridelanega kakovostnega grozdja in skrbno negovanega dobrega vina tudi z dobro prodanim vinom.
