Zelena solata opoj poletja

Iz našega arhiva – Sad Vrtnine julij/avgust 2008

Solata je po vseh celinah razširjena zelenjava. Vrtna solata Lactuca sativa je menda potomka pripotne ločike Lactuca serriola L. Njena domnevna pradomovina pa Sibirija. Solata je bila najprej nekoliko grenka, visoka rastlina z malo bolj narkotičnim delovanjem kot danes. Že Hipokrat je zapisal, da solata ni le povrtnina, ampak tudi zdravilna rastlina z blagim narkotičnim delovanjem. Zato so jo prvi začeli gojiti prav Grki. Solato so gojili kot blago uspavalno sredstvo in sredstvo za umirjanje. Stari Rimljani so uporabljali njen sok kot losion proti sončnim opeklinam, liste pa so dajali na vnete in gnojne rane. Obnorela je tudi Dioklecijana, ki je raje gojil solato, kot pa vladal.

Danes poznamo preko sto vrst solate, ki jo razlikujemo po zunanji podobi in prav tako poimenujemo glavnata, berivka, rezivka, stebelna, potem mehka, rjavka, kodrasta, kristalka, ledenka ... pestrost vseh mogočih oblik in barv. Raste po vseh celinah v zmerni klimi. Njena pridelava je razmeroma enostavna, zato pa sta kvaliteta in biološka vrednost zelo odvisna od intenzivnosti pridelave in časa skladiščenja. Domači pridelek s preverjenim poreklom je pomemben podatek, ali kot pravijo, najbolje je, če njivo osebno poznamo.

Njena biološka vrednost je največja, ko se znajde na krožniku takoj, ko smo jo prinesli z vrta. V dobrih treh urah se njena živost prepolovi. V dneh, ko na vrtu kar kipne in ne moremo pojesti vse, je izvrsten vir za sveže stisnjen sok, ki ga lahko izboljšamo s korenčkovim sokom. Solata je zelenjava, ki brez vsakih stranskih učinkov pomaga pri zdravljenju nevroz in depresij, blaži bolečine, pomaga pri nespečnosti, razdražljivosti in krčih. V telo prinese zadosti mineralov ob različnih shujševalnih dietah, zmanjšuje žejo, povečuje volumen blata, olajša praznjenje in gibanje črevesja, odpravlja krče pri obolenju dihal, umirja srčni utrip, krepi izločanje seča ter tako pomaga pri revmatizmu in zniževanju krvnega sladkorja, pospešuje izkašljevanje sluzi, pomaga pri delovanju jeter in ledvic. Za zdravljenje jemo solato do štirikrat dnevno, večje porcije, lahko tudi pred spanjem. Solatni sok uživamo prav tako do štirikrat dnevno.

Mineralna sestava solate se giblje nekako v naslednjem razmerju: 38 % kalija, 15 % kalcija, več kot 5 % železa in prav toliko magnezija. Posebna minerala v solati sta tudi fosfor in žveplo, ki sodelujeta v presnovi možganov in tako vplivata na mnoge živčne težave, saj sta v taki surovi obliki pripravljena za takojšen vstop v presnovni cikel. Silicija je okoli 9 % in vpliva na obnovo kože, vezivnega tkiva in las. Vsakodnevno pitje soka ob dodatku korenčkovega soka zagotavlja obnovo lasišča in prenehanje izpadanja las.

Zdravilnost solate ob predpostavki, da je biološko pridelana, lahko določimo že z laično oceno zunanjega videza. Solate, ki imajo temnejše zelene liste, imajo več biološko aktivnih snovi, zunanji listi, ki so temnejši, več kot notranji, sorte, ki ne naredijo glavic, več kot glavnate solate. Prav tako tudi vsebnost mineralnih snovi s svetlejšo barvo listov pada. Vsebuje cel spekter vitaminov A, B1, B2, B6, C, D, E, ki je močan antioksidant, beta karotenoide, nikotinska in folna kislina, antociane in flavonoide. Odvisno od intenzivne pridelave pa tudi manj zaželene snovi, kot so nitriti, ki jih dobro pognojena solata iz rastlinjakov lahko vsebuje kar nekajkrat več kot pod nebom, naravno pridelana. Seveda pa ustrezno manj zdravilnih snovi.

Solatni mleček vsebuje snovi, podobne opiju, le mnogo blažje in nestrupene, zato deluje pomirjevalno. Glavne sestavine mlečka so laktuin, laktucerin, laktucin in še nekatere, ki ne povzročajo zasvojenosti. Največ mlečka je v korenini, listnih rebrih in mlajših rastlinah. Čeprav vsebuje 95 % vode, to na njeno hranilno in zdravilno vrednost ne vpliva, saj je dragocena mešanica mineralov, vitaminov in zdravilnih učinkovin. Prehranjuje in vpliva na naše telo od las, kože, mišic, živčevja, celotnega prebavnega trakta, pomaga jetrom in ledvicam pri razstrupljanju. Skrbi za kislinsko bazno ravnotežje v črevesju in tako podpira koristno mikrofloro v debelem črevesu. Celuloza v solati v prebavilih nabrekne, veže nase strupe in povečuje ter mehča blato. Zato je pri zaprtju nepogrešljiva. Z mineralno sestavo vpliva na obnavljanje krvi, saj je bogat vir železa. Železo je najaktivneši element v telesu, zato ga je potrebno pogosteje obnavljati. Skladišči se v jetrih in vranici, kjer je na voljo ob hitri nenadni potrebi. Zaradi listnih barvil učinkuje solata poživljajoče, proti krčem, znižuje pritisk, Ker jo običajno termično ne obdelujemo je njena zdravilnost ohranjena, če se le dovolj hitro znajde na našem jedilniku. Presna solata vsebuje malo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. V terapevtske namene so jo uporabljali celo pri odpravljanju posledic radioaktivnega sevanja.

V prehrani solato uživamo svežo, v kombinaciji z drugim zdravilnimi rastlinami in zelišči, kot so česen, čebula, peteršilj, kalčki, regrat, motovilec, radič, zelje, redkvica in še bi lahko naštevali. Domišljija ima pri tem prosto pot. Začinimo jo lahko z različnimi zeliščnimi kisi, različnimi olji, pa kislo smetano, orehi in še kaj. Lahko ji dodajamo prav vsa živila - od mesa, mlečnih izdelkov, ogljikovih hidratov, sadja, zelišč. Z dodatki seveda solati dodamo prehransko in klorično vrednost. Odvisno, ali jo uživamo kot samostojen obrok ali kot dodatek. Francozi jo najraje pojedo pred ostalimi jedmi.

Solata naša vsakdanja. Zdrava in zdravilna. Morda sem vam zbrala nekoliko manj znane podatke o naši vsakdanji spremljevalki od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. Nekaj pa zagotovo vem. Ne potrebujete nobenega recepta, le pogum za spremembe in nove kombinacije.

Zelena solata z gorgonzolo in parmezanom

Zeleno solato dobro operemo in osušimo. V posodico damo strt česen, kis, sok pol limone, olivno olje, gorčico, malo zmečkane gorgonzole, sol in poper, dobro premešamo in prelijemo preko solate. Parmezan narežemo na zelo tanke rezine. Potresemo ga po solati. Vse skupaj dobro premešamo.

Z rukolo in paradižnikom

Solato očistimo, operemo, dobro odcedimo in natrgamo na manjše koščke. Paradižnik operemo in narežemo na rezine, rukolo operemo.

Vse skupaj dobro premešamo in solimo, dodamo olivno olje in kis ter še enkrat premešamo.

S kruhovimi kockami in tuno

Zeleno solato operemo in narežemo ter postavimo v hladilnik. Kruhove kocke pokapljamo z olivnim oljem in pečemo v ponvi, da porumenijo. Češnjev paradižnik narežemo na plovičke. Tuno nadrobimo na kocke. Zmešamo vse sestavine za preliv, sok limone in vode, sol, olivno olje in jih damo v mešalnik z malo svežega timijana ali origana. Tekočo omako prelijemo po solati. Po vrhu potresemo popečene kruhove kocke.

Dober tek!

Mag. Romana Marinko, univ. dipl. inž. živilske tehnologije