Protitočne mreže za sadovnjake

Lastnosti sistema

Betonski in leseni stebri. Običajno so dolžine med 4 in 4,5 m in premerov znotraj nasada 7 x 7 cm do 7 x 8 cm, po obodu nasada pa najmanj 9 x 9 cm. Zelo pomembno je število žic v stebrih, katerih mora biti pri notranjih stebrih vsaj 4 x 3 žice (pletenice), pri zunanjih pa vsaj 6 x 3. Betonski stebri so ponavadi italijanskega porekla. Stebri pa so sicer lahko tudi leseni, čeprav imajo betonski v zadnjem času veliko prednost. Postavljajo se na 8 do 10 m, tako da stroškovno ni bistvene razlike med standardno oporo z nižjimi stebri, ki morajo sicer biti postavljeni bolj na gosto.
Kovinski čevlji proti pogrezanju stebrov. Kovinski čevlji se namestijo na vse krajne stebre - tako čelne kot stranske. Kovinski čevlji preprečujejo, da bi se stebri zaradi obremenitev pogrezali.
Sidra. Poleg stebrov so glavni nosilni element celotnega sistema, zato morajo biti primerne nosilnosti. Običajno so kovinska. Minimalne mere so 25 cm, premer krožnika iz 6 mm pločevine, ki je privarjen na kovinsko palico 1,5 m dolžine in 26 mm premera z zavitim ušesom na vrhu.
Kape za stebre Firstfix. Vsak steber ima posebno kapo za enostavno pričvrščevanje nosilnih žic, ki fiksirajo stebre tako v vzdolžni, kot prečni smeri. Ta način povezave daje celemu sistemu posebno veliko stabilnost in omogoča izvedbo prosto visečih mrež, ki bolje ščitijo nasad pred točo, hkrati pa so sile obremenitve sistema v primeru toče enakomerno porazdeljene po celotni konstrukciji.
Žice in žične pletenice. Za nosilne žice, ki hkrati povezujejo tudi stebre, se uporabljajo cink-alu žice 3,8 mm premera in ustrezne elastičnosti, ki ne sme biti prevelika, ker lahko negativno vpliva na stabilnost celega sistema. Za učvrščevanje stebrov na sidra se ponavadi uporablja drobno pletene žične pletenice premera 8 mm.
Kovinske sponke. Pri sidranju protitočnega sistema služijo za učvrščevanje žičnih pletenic in žic na stebre. Tu velja upoštevati načelo, da je veriga toliko močna, kot njen najšibkejši člen. Namreč, zaradi preslabih sponk se lahko podre še tako dober sistem. Na trgu obstajajo sponke iz različnih materialov. Najbolj priporočljive so 8 milimetrske iz visoko plemenitega jekla po DIN 1142, ki imajo dovolj veliko trdnost.
Mreža. Pri mrežah je predvsem pomembna njihova trajnost in prepustnost čim manjšega zrna toče ob nezmanjšani prepustnosti za svetlobo. V ekstremnih severnih legah s slabo osvetlitvijo se priporoča bele mreže, načeloma pa se uporablja črne mreže, ki imajo življenjsko dobo 25 let. Bele mreže prepuščajo nekaj več svetlobe, je pa ob enaki nabavni ceni življenjska doba približno polovico krajša. Wiesel sistem vključuje mrežo z dvojnim pletenjem, ki prepušča najmanjše možno zrno toče. Hkrati je mreža pritrjena na nosilno žico po celi dolžini, kar preprečuje zamikanje mreže v slučaju toče in s tem optimalno pokritost nasada.
Wiesel sponke za mrežo. Mrežo je potrebno vsako leto na koncu sezone zložiti, spomladi pa ponovno razpeti. To predstavlja dvakrat letno delovno operacijo, za katero je zelo pomembno, koliko časa nam vzame. Sponke wiesel omogočajo najhitrejše delo in s tem velik prihranek časa, hkrati pa imajo najvišjo nosilnost v slučaju obremenitve s točo.
Sponke za povezovanje mrež. Novost pri spenjanju, povezovanju mrež ob prekinitvah - straneh sadovnjaka za zavesno protitočno zaščito in podaljševanju želenih prekritih površin. Sponko enostavno pritrdite z razmakom približno 50 cm, odvisno od namena uporabe.
Winterfix. V zimskem času mora biti zložena mreža povezana, da se zaradi vetra in snega ne poškoduje. Povežemo jo lahko z navadno vrvico, lahko pa si pomagamo s t.i. Winterfixom, s katerim gre povezava, lažje in hitreje. Spomladansko razpiranje pa lahko opravimo s tal.

Slika: Zaščiten matičnjak Trsničarstva Martinčič

Stranska zaščita Prvo drevo v vrsti, ki ni bilo pod zaščito

• Gregorič Tomaž, Vogrsko
• Vilja d.o.o.-Vojko Šušterič, Globoko,
• Repovž Jože,Šentjanž,
• Darsad d.o.o., Zdole,
• Benediktinski dvor d.o.o., Maribor,
• Univerza v Mariboru,
• Sadjarski Center Gačnik pri Mariboru,
• Meja Šentjur d.d.,
• Sadjarstvo Blanca d.o.o.,
• Evrosad Krško,
• Rožman Gordana, Artiče,
• Levak Andrej, Artiče,
• Molan Mitja, Arnova sela pri Artičah
• Jelčič Darko, Sromlje
• Malus d.o.o., Veržej,
• Bio dan d.o.o. -  Trstenjak Janez, Ljutomer,
• Mlakar Matjaž, Ljubljana,
• Pavlič Viktor, Brezina pri Brežicah,
• Radej Jože, Senovo-Dovško,
• Lah Leon, Mali Brebrovnik,
• Novak Ludvik, Ivanovci,
• Jerala Aleš, Naklo,
• Vinag d.d., Maribor
• Juhart Branko, Slovenska Bistrica,
• Trsničarstvo Martinčič, Šentjernej
• Trsničarstvo Jarkovič Tone, Podbočje,
• Trsničarstvo Vitis - Ferjančič, Vipava
• Vinogradništvo - vinarstvo Sartori, Koper
• KMG Panorganic, Ljutomer