Pomen sajenja certificiranih sadik

Kakovostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati sadike, so opredeljene v Pravilniku o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Uradni list RS, št. 17/06 in 107/09). Ta tudi določa, da se lahko razmnoževalni material (podlage, cepiči, potaknjenci, seme) in sadike tržijo samo kot uradno potrjen izvorni, osnovni ali certificiran material ali kot CAC-material. Sadike, ki izpolnjujejo zahteve iz pravilnika, se lahko tržijo na celotnem območju EU, saj je pravilnik usklajen z evropsko direktivo 2008/90/ES o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja.

Pri kakovostnih zahtevah je v predpisih dan največji poudarek zdravstvenemu stanju razmnoževalnega materiala in sadik, saj so sadne rastline gostiteljske rastline mnogim škodljivim organizmom, kot so virusi in njim podobni organizmi (viroidi, fitoplazme), bakterije ter glive. Na rastlinah povzročajo okužbe. Nevarnost teh je odvisna predvsem od vrste patogena, občutljivosti gostiteljske rastline, možnih prenašalcev in od klimatskih razmer. Pri virusih in virusom podobnih organizmih ter bakterijah temelji obvladovanje in preprečevanje njihovega širjenja na preventivnih ukrepih, saj neposredna zaščita rastlin pred okužbo ni mogoča s kemičnimi pripravki. V naravi je prenos patogenov (virusov in virusom podobnih organizmov, bakterij) možen z žuželčjimi prenašalci, s cvetnim prahom in okuženim orodjem. K širjenju teh bolezni pa bistveno pripomore človek z vegetativnim razmnoževanjem in s prenosom rastlin na različna območja oziroma z mednarodnim trgovanjem. Ukrepi za preprečevanje širjenja so različni, od uničenja okuženih rastlin, zatiranja prenašalcev, razkuževanja orodja in drugo. Pri preprečevanju širjenja teh bolezni je ključnega pomena tudi odbira zdravih in sortno pristnih matičnih rastlin (sortna in zdravstvena selekcija), njihovo ustrezno vzdrževanje ter pridelovanje zdravih sadik.

Drugače kot pri pridelavi CAC-materiala, za katerega so predpisane le minimalne zahteve (zanje odgovarja izključno pridelovalec), pa omogoča sistem certifikacije pri sadnih rastlinah pridelovanje sortno pristnega in zdravega razmnoževalnega materiala in sadik pod uradnim nadzorom za to pooblaščenih inštitucij. V certifikacijsko shemo se namreč lahko vključijo le genetsko in zdravstveno preverjene izvorne matične rastline, sistem pa z uradnim nadzorom zagotavlja kakovost in sledljivost materiala v vseh stopnjah razmnoževanja do pridelave sadik.